petek, 04.08.2006 ob 08:18

Kamniško sedlo

Kamniško sedlo se dviga nad dolino Kamniške Bistrice ter se med dvema dvatisočakoma, Brano in Planjavo, dobro počuti. Odpira prekrasen pogled na Logarsko dolino, kar je eden izmed številnih razlogov, da je s svojimi 1884 metri priljubljena točka marsikaterega planinca. Pot na sedlo je označena kot lahka in nezahtevna, vendar je vseeno potrebne nekaj kondicije, saj vzpon traja dobre tri ure.

Skozi Kamnik nas pot vodi v dolino reke Kamniške Bistrice, vse do njenega izvira. Na parkirišču ob Domu pustimo svoje vozilo in se odpravimo peš po asfaltirani cesti, ki vodi za gostiščem. Po približno 500 metrih zavijemo na desno v gozd, kot nam kaže označba. Pot naj bi trajala 3 ure in pol, od vas pa je odvisno, ali boste h koči na vrhu prispeli prej ali kasneje.

Kar takoj se pot dobro vzpne in po približno 20 minutah prispemo do postaje tovorne žičnice. Od tu se malce napornejša pot po gozdu, mimo apnenčastih sten, nadaljuje, kaj kmalu pa se zravna in nekaj časa poteka dokaj položno. Prekoračimo manjšo strugo potoka in spet zagrizemo v breg, vendar ni prenaporno.

Po približno dveh urah prispemo k Pastirjem. Tu si lahko malo oddahnemo ali celo privoščimo malico na lesenih klopeh. Nahajamo se na višini 1415 metrov, oznake pa nam kažejo, da je do vrha še ura vzpona.

Malo naprej od Pastircev se nam odpre pogled na Kamniško sedlo. Z vseh strani smo obdani z visokimi gorami, pred sabo pa vidimo strmo vzpenjajočo se pot, ki poteka med melišči in nizkim grmičevjem.Ta del poti je najbolj naporen in najbolj izpostavljen soncu, zato se na sedlo odpravite bolj zgodaj dopoldne. To pa ni edini razlog za zgodnejši odhod, saj je vreme malo višje v gorah popoldne zelo spremenljivo in ni prijetno, če vas ujame kakšna ploha ali nevihta.

Prispemo h koči, ki je bila prenovljena leta 1983 in pred nami se odpre široko travnato pobočje, posuto z raznovrstnim cvetjem. V koči si lahko malce odpočijemo ter okrepčamo s tipičnimi jedmi kot so golaž, ričet in klobase. Če si želimo pokukati v Logarsko dolino ter na okoliške gore, se povzpnemo še malo višje nad planinski dom. Pogled je res prekrasen, če je vsaj vreme dobro.

Špik je ideal ostrorobe piramide. Čeprav v Martuljkovi skupini še zdaleč ni najvišji vrh, gledan s severa privlači nase vse poglede. Najlepši pogled nanj je iz Martuljka, na celotno skupino pa s Srednjega vrha nad Martuljkom. Kljub svojemu divjemu videzu je eden redkih vrhov v Martuljkovi skupini, na katerega je speljana markirana pot. Seveda ta pripelje nanj z druge, južne strani.

Špik torej stoji v glavnem martuljškem grebenu. SZ od njega je dvoglavi vrh Frdamanih polic, na JV se na Špikovi škrbini, 2184m navezuje na Malo Martuljško Ponco. Medtem ko proti SZ pošilja enovit greben, pa na JV pada široko in razbito ostenje - na obeh straneh Špikove škrbine v Špikov graben. Proti J pa Špik pošilja najprej kratko vršno skalovje, onkraj škrbine pa se navezuje na stranski greben Lipnice, 2418m, ki pada v dolino Krnice. Med Lipnico (zahodno ostrogo) in Špikom je grapa, po kateri od zahoda vodi na vrh najkrajši dostop. Drugi pripelje od Koče v Krnici čez vrh Lipnice.


Pogledi na Špik

S severa, severovzhoda, severozahoda...



Od zahoda...



Od juga...




Zemljevid

Ture - seznam

Planinski pristopi

1. Pristop skozi Kačji graben. Dokaj naporna markirana pot, na nekaj mestih zavarovana. Nekaj izpostavljenih mest tik pod vrhom.
2. Čez vrh Lipnice. Dolg, markiran pristop od koče v Krnici. Pod vrhom Lipnice nekaj varoval, nekaj izpostavljenih mest tik pod vrhom.

Smučanje

Opis treh turnosmučarskih spustov podajata Marijana&Marko.

Plezalne smeri

1. Direktna smer: V+, 900m, 6 ur. Ta zelo znana smer je bila preplezana leta 1926 (M. M. Debelak in S. Tominšek).
2. Dibonova smer: IV, 900m.
3. Špikov graben in vzhodni greben:III, 900m. Za dostop na Špikovo škrbino glej: Marijana&Marko.
4. SZ greben (s škrbine proti Frdamanim policam): III, na vrhu I.

Dostopi

Za planinske pristope peljemo po cesti v Krnico. Zahodni pristop se začne na cesti, za pristop čez vrh Lipnice pa pustimo avto na parkirišču in gremo naprej proti koči v Krnici.

Za plezalne pristope v severni steni je izhodišče Bivak Pod Špikom, 1424m.

Storľič imamo Kranjčani za svojega. In se nam tudi zna oddolľiti! ©tevilne poti, nekatere so tako lepe, da jih ľe kar malo skrivamo, s severa skale omogočajo celo plezalne vzpone, v dobrih razmerah pa z vrha tudi lahko smučaą.

©tevilke označujejo zahtevnost poti. Za opis ture klikni na ątevilko.

Storľič z Rupe pri Kranju. Levo dolgi zahodni greben (Psica), desno vzhodni greben..

Storľič z juga. Z vrha proti levi navzdol gre JZ greben, za njim je Javorniąki ľleb.

Storľič od jezera Črnava pri Preddvoru.

Storľič s poti v Mače. Levo je JZ greben. Neoznačena pot ga doseľe na rami.

Storľič s severovzhoda, z Velikega vrha v SZ grebenu Koče.

Storľič z vzhoda, izpod Srednjega vrha. Levo JZ greben, desno ©karjev rob (severni greben). Točno proti nam pada vzhodni greben.

Storľič od SV, z Virnikovega Grintavca. Severna stena Storľiča ob sestopu čez ©karjev rob. Stena je primerna tudi za plezalne smeri različnih zahtevnosti. ->

Zahod izpod Kaliąča. Sonce zahaja za Blegoąem.

Storľič z Gorenjske ravnine, s Srednje Dobrave.

Storľič iznad Jezerskega.

Dostopi z avtom

Z juga pod Storľič pripelje kar nekaj cest. Največ ljudi avto pusti nad Mačami, kjer je nekako na viąini 650m cesta uradno zaprta (veliko parkiriąče). Marsikateri rineľ pa po strmi cesti pelje prav noter v dolino Suhe in parkira v območju spodnje postaje tovorne ľičnice za Kaliąče, nekako na viąini 800m.

Drugo izhodiąče je Gamsov Raj oziroma naselja tik nad njim. Tam je cesta prevozna nekako do viąine 700m, manjąe parkiriąče je tik pod Sv. Lovrencom.

Tretje izhodiąče z juga so Povlje. Tudi tu parkiramo nekako na viąini 600-700m.

S severozahoda kar dobra cesta pripelje do Doma pod Storľičem, 1123m. Pozimi je ta cesta odlično sankaliąče.

S severovzhoda pa z glavne ceste na Jezersko v dolino Podstorľič pripelje cesta do viąine nekako 1000m.

Koče in dostopi do njih

Dom na Kaliąču, 1540m. Tel.: 041/ 614-586. Odprt od srede junija do konca septembra, izven tega časa pa tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih. Iz Mač do doma je kaki dve uri hoje. Iz grape Suhe markirana pot zavije levo in se povzpne mimo Velikega vrha, 993m (do sem pride tudi kolovoz z desne), nato pa gre proti severu skozi gozd in čez strmino do planine na Kaliąču. Od tu je ąe 10 minut do doma. Na Kaliąče lahko pridemo tudi iz Baąlja. Mimo Gradiąča gre pot v dolino Belice, nato pa zavije proti vzhodu in se čez strmino povzpne na Kaliąče. Tretji pristop je od vzhoda. Čez pobočja Zaplate pride označena pot od Sv. Jakoba. Na to pot pride na viąini cca 1300m iz Mač po dolini Suhe tudi pristopna pot. Od zahoda okrog Storľiča pride na Kaliąče pot s Planine Javornik. Vse te poti gredo čez strma gozdna in travnata pobočja.

Dom pod Storľičem, 1123m. Tel.: 040-349-593. Odprt od začetka junija do konca septembra, v lepih dneh pa tudi skozi vso zimo. 48+20 leľiąč. Do doma poleti pripeljemo z avtom.

Poti na vrh

Letne poti:

Iz Mač čez Kaliąče. Zahtevnost: 3, 4h (s Kaliąča 1h 30min).
Od Lovrenca po JZ grebenu. Zahtevnost: 4, 3h 30min.
Po Javorniąkem ľlebu. Zahtevnost: 3, 4h.
Po zahodnem grebenu - čez Psico. Zahtevnost: 4, 4h 30min.
Od Doma pod Storľičem skozi ®relo. Zahtevnost: 4, 3h.
Od Doma pod Storľičem čez ©karjev rob. Zahtevnost: 3, 3h 30min.
Iz doline Podstorľič. Zahtevnost: 3, 3h 30min.

Turni in alpinistični smuki:

Po Javorniąkem ľlebu. Zahtevno.
Na severno stran - proti ©karjevemu robu. Zahteven alpinistični smuk.
Na vzhodno stran. Zahteven alpinistični smuk.

Osnovni podatki

Pogled na Kamnik

Travniki na Rebri

Navadna marjetica (Bellis perennis)

Rjavordeča krvomočnica (Geranium phaeum)